top of page

Poletni roadtrip: 6. dan, Preikestolen

Updated: Aug 20, 2023

Po prespani deževni noči v Jørpelandu je sledila vožnja do uradnega parkirišča za ogled Preikestolna. Masivno, urejeno parkirišče je okrog 6.30 že malenkost zasedeno, a še ni prehudo. Tudi sama pot do vrha, lepo slikovita in razgibana - tak, lep uvodni in nasploh prvi hajk! Od pričakovanja zagrizeva v naklon brez zajtrka. Želela sva pohiteti in čimprej priti na vrh, še pred maso turistov, zato za kaj drugega kot za energijsko tablico ni bilo časa. Že med vzpenjanjem po relativno zahtevni poti naletiva v večini na pomanjkljivo pripravljene obiskovalce - ponavadi kombinacija obojega, neprimerne opreme in za povrhu še kondicije; čeprav kakšne azijske mame so ga kar šibale! Na vrhu, še dokaj zgodaj, ni neke čakalne vrste za sliko, ko pa sva se vrnila na isto točko, da bi morda naredila še kakšno sliko zaradi malo bistrejšega vremena, pa je bilo naravnost obupno. In to le zgolj uro in pol kasneje! Povsod, kamor si pogledal, so bile kolone ljudi. Nekaj takega kot je Triglav za 15.8. Kljub slabi napovedi, ljudi ni manjkalo in predvidevava, da se v tem primeru čas, potreben do vrha, podaljša za vsaj 2x, če ne 3x. Torej, ali se prične z vzponom iz parkinga še pred 7.00/po 18 zvečer, ali pa se sploh ne gre..., ker je za izgubiti živce! Res je, da velja za eno izmed turistično bolj obljudenih lokacij, toda glede na prognozo in dan med tednom, sva vseeno pričakovala manj ljudi. Tako sva se raje umaknila od množic in si pripravila zajtrk takrat pa se je tudi megla malo razkadila in imela sva čudovit razgled na Lysefjord.

Na vrhu sva zbežala množici ljudi in si v miru pripravila zajtrk z razgledom na Lysefjord.

Če sva že morala plačati za 24h parking, sva ga še malenkost izkoristila za pospravljanje avta ter obisk tamkajšnjega "Basecamp Hikers cafe", kjer sva ob kavi in topli cimetovi roli dodobra izkoristila vtičnice in wifi.


Po pohodu sva si zaželela cimetove rolice in kave ter se ustavila kar v prvi kavarni.

Sledila je voznja do izhodišča za sobotni hajk na Kjerag. Uspeva najti luškano lokacijo, čisto ob jezeru in za nameček še prvič v 6 dneh poti okusiva sončne žarke brez vetra. Ob dobri glasbi z zvočnika in samoti, ki naju je obdajala ob pogledu na fjord, je seveda sedlo dobro kosilo, počitek in... kopanje - na skandinavski način. Zeblo naju je kot cucka, ampak ko sva se uspela na sončku ponovno pogreti se je sprostil še prostor za kakšno sladico - kruhki z nutelo.

Sledila je pot čez slikovito cesto Lyseveien, ki naju je spominjala na Islandijo, vse do izhodišča. Števec se tam ustavi pri 5°C, tako da Žiga še hitro skoči po zimsko spalko v trugo, da se ne bi ponoči preveč grebla za odejo, ko naju bo zeblo. In greva spat, še ena kratka noč, ampak sva navdušena in v veselem pričakovanju jutrišnjih norih razgledov hitro zaspiva.

Slikovita cesta čez Lyseveien in najin razgled iz parkirišča.

Commentaires


bottom of page