Prvo budilko ob 4ih zjutraj gladko prespiva in plan za vzhod na plaži gre po zlu. V tem trenutku, nama spanec koristi bistveno bolj. Ko zapeljeva na čudovito plažo Rømø, izgubiva občutek za lakoto in kot dva otroka delava kroge po pesku in fotografirava. Imava srečo, da sva zaradi zgodnje ure skoraj sama. Kaj kmalu nama zakruli v želodcih in si začneva pripravljati najin najljubši zajtrk na poti. Pripravljanje zajtrkov je definitivno eno Aninih najljubših opravil na potovanjih in za to si vedno vzame čas. Postaviva si stole in opazujeva morje, med jedjo pa naju greje sonce.
Hitri ovseni kosmiči:
3 merice ovsenih kosmičev
1 merica proteinskega praška
voda po občutku
Dodatki: banana, grški jogurt, suho sadje, granola, arašidovo maslo, kokosovi kosmiči, mandljevi lističi, marmelada, med… - neskončne možnosti.
Pot nadaljujeva do mesta Ribe, kjer se sprehodiva do centra in v čudovitem majhnem kafiču z vrtom, naročiva kavo in kos dnevne torte. Gospa za pultom nama pove, da bo treba malo počakati. Seveda, ni problem, saj sva na dopustu. Danci so res bolj "na izi" narod, ampak po dobri uri čakanja, nama zadeva vseeno postane malo sumljiva. Do naju stopi kuhar in skupaj ugotovimo, da najino naročilo ni bilo zabeleženo. Večkrat se opraviči in nama zagotovi, da bo takoj pripravljeno. Osebno nama prinese kavo in torto ter zraven za najino čakanje še dva čokoladna trufla ter se nama ponovno opraviči. Ko pohlastava čudovite jedi in spijeva kavo, pozabiva na čakanje in se veselo odpraviva naprej.
Danska gostoljubnost: Ker sva dolgo čakala, sva poleg naročila dobila še dva čokoladna trufla. (Terpager&Co)
Ogledava si še nekaj lepih danskih plaž in si na enem izmed številnih označenih piknik prostorov skuhava kosilo.
Zvečer brskava po Park4night in vztrajno iščeva prostor za spanje. Najdeva ga s čudovitim razgledom na morje in se odločiva, da tam počakava sončni zahod. Ko ravno porabiva dobre pol ure, da parkirava in prestaviva vse stvari iz zadnjih sedežev na sprednje, do naju stopi majhna gospa in nama pove, da je na tem mestu prepovedano prenočiti, kljub temu da je poleg naju parkiranih še vsaj 7 avtodomov, ki nameravajo prav to. Jah nič, Žiga se odloči, da bo preložil samo stvari iz voznikovega sedeža, Ana pa se teh 10 minut pelje zakopana med stvarmi v zadnjem delu avtomobila. Drugi prostor med sipinami na plaži je bila še boljša izbira. Parkirava in opazujeva sončni zahod nad morjem. Ko se končno stemni, okrog 23.00, zaspiva.
Comments