top of page

Poletni roadtrip: 14. in 15. dan, Rampestrekken in Atlantska cesta

Updated: Aug 20, 2023

Zjutraj sva vstala pozneje kot ponavadi in bila sva res prav počasna. V planu sva imela malo višje cilje in sicer Romsdalseggen. Ker je zjutraj megla kar še vztrajala, sva se odločila, da po zajtrku še malo počakava in urediva avtomobil. Na pohod sva se tako odpravila precej pozno in ves čas do prvega cilja sva premišljevala ali bi se držala prvotnega plana ali greva zgolj do prve razgledne točke in nato pohitiva naprej, bila sva namreč že skoraj dva dni v zaostanku z najinim planom in želela sva si čimprej priti na Lofoten. Po nekaj več kot 600 višincih in slabi uri hoje sva prišla na razgledno ploščad, kjer se je odprl čudovit razgled na Åndalsnes in za nameček, sva imela še popolnoma sončno vreme!

Zadnji del poti na Rampestrekken se imenuje Romsdalstrappa, ki so kamnite stopnice položene s pomočjo nepalskih šerp. Vodi na razgledno ploščad, kjer se odpre čudovit razgled na mesto Åndalsnes in spodaj ležeč fjord.

S težkim srcem sva sprejela odločitev, da pohoda ne nadaljujeva, ampak se vrneva, stuširava na bližnji črpalki in se čimprej odpraviva na pot proti severu. Ravno v času, ko pišem ta post se nahajava v Trondheimu. Dan je imel zgolj dva večja postanka in sicer na Atlantski cesti, kjer sva se sprehodila in poslikala znamenit most ter kasneje blizu Kristiansunda, kjer sva si na sončku privoščila večerjo in kosilo v enem- tortilje in solato.

Atlantska cesta je ena najlepših cest na svetu, ki pelje ob oceanu in povezuje Averøy preko manjših otokov s kopnim. Dolga je 8,4 km in sestavljena iz 8 mostov.

Ta dan je bil definitivno en bolj napornih, saj sva opravila okrog 8-9 ur vožnje in prav toliko naju je čakalo še prihodnji dan. Ob dobri glasbi, lepih razgledih in polnem avtu hrane, nama vseeno ni bilo preveč hudo. Zaspiva na parkirišču odmaknjenem od glavne ceste, ravno, ko ura odbije 1.00 zjutraj. Naslednji dan naju spet čaka dolga vožnja.

Med potjo planirava za naprej in nabirava kilometre, saj želiva še isti dan na trajekt v Bodøtu. Poleg vsega, še Ani zmanjka mobilnih podatkov in sva omejena le na en telefon, ki pa se uporablja tudi med vožnjo za navigacijo ter se nama z raw slikami napolni prenosni računalnik, saj nimava interneta, da bi slike naložila v oblak. Kljub nevšečnostim ta dan, sva neučakana, da končno iz truge v spodnji del avta prestaviva vso opremo za taborjenje (ki jo voziva že več kot 2000 km in je zaradi muhastega vremena še nisva uspela uporabiti) in se odpraviva na lov za zahodi in čudovitimi razgledi!

Comments


bottom of page