top of page

Poletni roadtrip: 23. in 24. dan, Volandstinden, plaža Kvalvika

Medtem, ko pišem ta post sediva v Anita's seafood in obupujeva nad trenutno situacijo. Utrujena od vsakodnevnih hajkov, konstantnega vetra (ki naredi kuhanje praktično nemogoče) in spreminjajočega vremena, sva že malo sita vsega. Poleg tega pa nama zagodejo še trajekti in nama ponovno uničijo vse plane, ki sva jih imela za naprej. Pa se ne bi smela pritoževati in se na trenutke počutiva krivo, da objavljava lepe bloge in uživava, medtem ko se v Sloveniji mnogi borijo za hiše, premoženje, življenja... In imava srečo, da najinim doma ni hudega, da so naše hiše in stanovanje ostala cela, da sva midva (zaenkrat še) varna in nama je lepo. Odločiva se, da se počasi odpraviva proti domu in upava, da se izogneva podobni katastrofi, ki se sedaj dogaja na jugu Norveške. Da, res imava srečo, da sva uspela videti ogromno na tem potovanju, spoznati mnoge stvari, na katere v hitrem vrvežu življenja pozabiš, preživeti ure in ure drug z drugim v avtu in se naučiti nekaj novega o sebi, o nama.

Toliko za intermezzo, kar nama je ta trenutek ležalo na duši. Pa kljub vsemu, je zjutraj posijal sonček in bilo je bolje, naspala sva se, pojedla dober zajtrk in bila sva pripravljena, da se odpraviva na dolgo pot, ki je pred nama.

 

Po deževnem dnevu dan prej in ponovnem spreminjanju planov, zaradi logistike in pomanjkanja časa, sva se odločila, da jo mahneva nazaj proti Reine in vmes stisneva še kakšen hajk, nato pa še na Værøy in naslednji dan na trajekt nazaj do Bodøja. Zjutraj naju je zbudilo sonce in bilo je presenetljivo toplo, celo za kratke hlače in rokave! Ko sva pojedla zajtrk in se odpravila na hajk, nisva mogla verjeti, da sva še dan prej hodila v puhovkah in dolgih hlačah, danes pa nama je vroče. Sprehodiva se do krajšega vrha Volandstinden in uživava v topli sapi in sončku.

Uživanje na sončku na poti na Volandstinden.

Ker je tako lepo vreme, se spontano odločiva, da zavijeva nazaj proti Rytenu in na plažo Kvalvika, ki sva jo na poti izpustila, zaradi močnega vetra tisti dan. Po krajšem pohodu, prispeva na veliko peščeno plažo, kjer je kar nekaj ljudi, ampak se porazdelijo po velikanski površini. Utrujena od sonca in vsakodnevnih nabiranj kilometrov in višincev, se uleževa na tla in zaspiva. Zbudiva se, ko naju zazebe, saj se je sonce skrilo za gore, ki obdajajo plažo. Želiva se okopati v morju, ampak je tako mrzlo (premrzlo celo za naju!), da se odločiva, da jo mahneva nazaj do avta in si skuhava kosilo. Bila sva namreč sestradana.

Čudovita plaža Kvalvika, do kateri vodi krajša pot (okrog 2,5 km in 300 višincev). Voda je bila na toplem sončku videti prijetna, ampak je bila ledeno mrzla!

Ko sva se okrepčala, sva se odpravila ponovno fotografirat Hamnøy, saj na zadnje nisva imela lepega vremena. Ker pa sva bila ravno v bližini sva zavila še v Sakrisøya v eno najbolj znanih restavracij z morsko hrano Anita's seafood, kjer sva poskusila en njihovih burgerjev in nakupila nekaj priboljškov za domov (paštete, salamo iz losa in kita, posušeno trsko...).

V Anita's seafood je res zanimiv ambient, poleg tega da strežejo odlične ribje burgerje pa prodajajo tudi najrazličnejše značilne norveške jedi.
Čudovita ribiška vasica Hamnøy-ena najbolj znanih fotografij.

Ker je najin plan za obisk Værøy-ja ponovno padel v vodo (že v drugo sva narobe gledala urnike za trajekte), sva se odločila, da za zaključek najinega popotovanja po Lofotih za zahod ponovno oddideva na vrh Reinebringen. Nato pa ob 23:45 na trajekt nazaj na celino. Za naslednje dni je bil na Lofotih napovedan močan veter, čemur sva se želela izogniti. Ko se odpravljava iz restavracije pa se na nebu ponovno zbirajo temni oblaki. Jah, nič, pa greva kar v vrsto za trajekt. Ob 20:00 zapeljeva na terminal in ta je že skoraj poln. Upava, da še vseeno uspeva priti na prvi trajekt. Ampak nisva uspešna in se utrujena vreževa zadaj v avto kar med ruzake in ostalo kramo. Imava budilko ob 1:30, ki jo gladko prespiva in hvala bogu naju s trkanjem zbudi uslužbenec na terminalu, ki želi vedeti najini imeni. Končno trajekt in celina!

Žiga med vožnjo ureja posnetke iz drona, Ana pa komira kar na stolu poleg. Vožnja se vleče, ampak ob 5:40 sva v Bodø-ju!

Več pa v naslednjem blogu.


Comments


bottom of page